Spomini

Danes sem sama doma. Otroci so si zaželeli mini počitnic pri babici. Delam, vendar imam tišino, ki sproža najrazličnejša razmišljanja, predvsem o času. Čas je moj zaveznik, ampak tudi sovražnik. Premalo ga je. Dnevno mu nisem kos, tako beži. Razmišljam, da bo kmalu spet leto naokoli in se spomnim, da je jutri dejansko dan spomina na tiste, ki nam jih je vzel čas. Spomini privrejo na dan.

Da, čas …, trenutek …, minljivost …, ljubezen so definitivno besede, ki opišejo besedo ŽIVLJENJE.

Včasih me ni bilo strah minljivosti in nisem razumela zakaj toliko besed okoli tega. Mislila sem si, da preprosto danes si, jutri te ni – nič takšnega. Danes, ko imam družino tudi sama, je težko pomisliti na besedo minljivost. Vprašanje, ki si ga zastavljam je: “Kako spustiti od sebe nekaj kar tako zelo ljubiš?” Si na to sploh kdaj pripravljen? V mojem srcu in v spominu ima prostor kar nekaj ljudi, ki so odšli. Ko so odšli, so v večini pustili vtis, kot da so pripravljeni oditi, čeprav me/nas imajo neizmerno radi. V meni so pustili topel spomin na njihovo življenje in vsak posebej dali del temeljev mojemu življenju.

Vsak 1. november iz svojih predalov potegnem albumčke, da jih zopet vidim, da se jih spomnim, da se spomnim občutka kako je bilo, ko so bili tam, ko sem jih lahko objela, se z njimi nasmejala in seveda včasih tudi konstruktivno prepirala 😉 Ugotavljam, da so v resnici del mojega življenja še danes, samo na drugačen način, na način, ki sem ga ustvarila sama.

Spodnja slikica je zadnji portret moje mame. Je neprecenljiv zadnji spomin, portret zadovoljne, izpopolnjene ženske. Portret ženske z močnim karakterjem, ki se je v življenju borila, da je dobila tisto, kar si je želela in zato znala biti zelo ljubeča, a tudi zelo neizprosna. Ta portret je narejen na moj poročni dan. Manj kot mesec po tem je odšla. Bilo je iz danes na jutri, brez opozorila, tiho. Nisem se mogla posloviti, vendar vem kaj bi si rekli, če bi nama bil dan tisti trenutek. Včasih besede niso potrebne. Srce pove vse. Sedaj počiva s tem portretkom v mojem spominu.

mama-001-2

Komentarji

komentarji

Comments are closed.