Spanje – človekov eliksir

Spati, spati, spati in sanjati. Kaj človeku pomeni spanje, dokler lahko spi? Kaj človeku pomenijo sanje, dokler lahko sanja?

Nekoč sem spala le nekaj uric na dan in bilo mi je dovolj. Spanje mi je pomenilo zgolj in samo počitek, nujno potreben za preživljanje novega dne. Sanjala skorajda nisem oz. nisem si jih nikoli zapomnila, razen v izjemnih primerih. Bile so noči, ko sem se celo zbujala in si sanje zapisovala. Da, v časih, ko imaš čas za vse razen za spanje, ne pomisliš kakšen luksuz je pravzaprav spati. Sanje si zapisuješ, jih analiziraš in spremljaš svoje življenje, če se odvija po besedah v sanjski knjigi. Takrat se sploh ne zavedaš koliko časa imaš in sploh se ne zavedaš kako pomemben čas, je čas namenjen spanju. Takrat ne pomisliš, da boš nekoč razmišljal o tem, da bi se vrnil in te trenutke, dneve, mesece, leta, izkoristil za spanje in sanje.

V preteklih treh tednih, ko skoraj nisem zatisnila očesa, sem razmišljala kaj pomeni spanje materi? Prišla sem do zaključka, da bi spanje lahko opisala kot užitek, luksuz, nagrado, sladkorček po koncu dneva ipd.. Spanje trenutno lahko opišem samo s superlativi. Vsak dan posebej sem razmišljala o tem, da bi ubijala za kako minutko spanja, za trenutek počitka, vendar so razmišljanja ostala le razmišljanja. Moje pobožne želje se niso uresničile. Bil je trenutek, ko že nisem imela več moči in sem kurila zadnje zaloge energije. Spala nisem, ker zaradi preutrujenosti nisem več mogla. Trenutki nočnega počitka, ko sem lahko samo še ležala in poslušala dihanje mojega Boruta, so bili vedno krajši. V enem izmed teh trenutkov mi je uspelo za kratek čas zaspati. Prvič po dolgem času sem sanjala. Sanjala sem, da letim po s soljo zasneženem hribu navzdol in padem. Nasmejana od užitka se želim pobrati, ko naletim na velike kristale vseh barv. V trenutku je poleg mene moja sestra, ki mojo najdbo navdušeno občuduje. Na izbiro ji dam, da lahko vzame katerikoli kamen, razen nežno rumenega in vijoličnega. Z očmi jih željno gledam in čutim. Čutim strašno veselje ob njihovem odkritju in pogledu na najrazličnejše barvne odbleske. Gledam in gledam jih in ne morem verjeti, da sem jih našla prav jaz. Poslušam in slišim neke nežne glasove. Poslušam in poslušam, nakar ugotovim, da ti glasovi niso del sanj, ampak del nočne resničnosti. Mali me kliče. Mali me zopet kliče. Pogledam na uro in ugotovim, da ni minila niti ura in pol od kar sva se podojila. Ja ni kaj, treba bo ponoviti vajo, si mislim. Prebudim se iz sanj, vstanem, ga vzamem iz postelje, dojim in si med tem želim, da bi lahko še enkrat videla tiste živo pisane kamne. Želim si, da bi lahko naprej sanjala.

Zanima me kaj sem izbrala. Kaj pomeni padec? Kaj pomeni sol na hribu po katerem sem kot ptica letela navzdol? Kaj pomeni širina neba, ki sem jo čutila? Kaj pomeni svoboda misli v moji glavi?

V tem trenutku mi te sanje pomenijo upanje na barve v prihodnosti, na prespane noči. Po manjšem razmisleku sem se odločila, da pokličem patronažno sestro in jo vprašam, če bi mu morda morala začeti dodajati gosto hrano. Tit je namreč ogromen, siten pa nikoli ni brez vzroka. Edini vzrok, ki sem ga lahko našla je bil v hrani, saj me vedno željno gleda in cmoka, ko sama jem.

No, tako smo začeli. Začeli smo z jabolčkom in kašico. Vse bi pojedel, do zadnje žličke. Tako mu je všeč. Pa kar sam bi jedel – seveda bi! Sedaj ponoči spančka in midva tudi in vsi smo zopet tako srečni in imamo zopet polno energije. Hi hi.

Komentarji

komentarji

Če želiš, lahko napišeš svoje mnenje o tej objavi.

Leave a reply.

You must be logged in to post a comment.