Slovo

Ta post ti pišem v slovo, ker vem, da ga boš našel. Pa saj veš… Pišem ga, pa čeprav vem, da si že nekje daleč stran, nekje nad oblaki.

Bil si kratek utrinek v naših življenjih, vendar zato nič manj pristen. Radi smo te imeli in te sprejemali takšnega kot si bil, čeprav je bilo včasih težko, saj dela tvojega življenja nikoli nismo poznali. Bil si del naših src, vseh štirih. Včasih je žal tako, da se poti predolgo razhajajo, dokler nekoč ne pride trenutek in se prekrižajo. Bolezni, nadloge, nekaj česar si človek ne želi, vendar nas je tvoja bolezen pripeljala k tebi. Verjamem, da nikoli ni prepozno nekoga spoznati, nikoli ni prepozno najti prostor v svojem srcu, nikoli ni prepozno verjeti, če si le to želiš in, če si daš priložnost. Ne, ni prepozno, vse dokler … je prepozno.

Tit pravi, da si postal angel in Pia pravi, da verjetno plešeš z njimi … tam zgoraj. Oba pa se strinjata, da boš od tam zgoraj pazil na njiju.

Počivaj v miru in naj te krila ponesejo daleč, daleč stran, kjer boš srečal tiste, ki jih imaš najrajši.

Družinska in poročna fotografija

Komentarji

komentarji

Če želiš, lahko napišeš svoje mnenje o tej objavi.

Leave a reply.

You must be logged in to post a comment.