Pogled vase

Čez vikend sem praznovala rojstni dan. Pravijo, da se mi leta ne poznajo in da jih izgledam kvečjemu 28, kar me zelooo veseli.  Čeprav videz morda ne kaže, pa sama vem, da so 20-ta že daleč. Če sem bila v drugi polovički 20-ih, v obdobju sanjarjenja o stvareh, za katere se je kasneje izkazalo, da niso bile moje sanje, sem v 30-ih v obdobju popolne streznitve, sprememb, velikih čustvenih obratov. Včasih je potrebno narediti kratek pogled vase, da vidiš kakšne sprembe so se ti dejansko zgodile in kam te vodi pot naprej.

V drugi polovički 20-ih sem bila fit ženska, s kratko frizurico, krajšo od darlinga. Želela sem si kariere v podjetju v katerem sem delala in sanjala, da bom s trdim delom in poštenim odnosom dosegla svoje cilje. Ko sem bila utrujena do konca in še naprej, sem se gnala v visoke vrhove naših gora, kjer sem našla mir in sprostitev, podirala svoje osebne časovne rekorde, kjer sem se takrat še z mojim Canonom EOS 300V, predajala fotografiranju panoram, si zapisovala nastavitve ter nestrpno čakala na razvite fotografije. Sanjala sem o tem, da bi se preživljala s fotografijo, da bi bila sama svoj šef, vendar si več kot sanjarjenja nisem upala predstavljati, saj je bilo to področje dolgo časa rezervirano predvsem za moške. Moja dolgo, dolgo let največja želja je bil skok s padalom in boardom na nogah. Ekstazo pa sem doživljala, ko sem si vzela trenutke in jih preživela na boardu, z vetrom v laseh. Cvetela sem, ko sva si z darlingom oprtala samo majhen nahrbtnik na rame in odšla odkrivati neznane dežele, ali pa sva se odpravila na izlete v neznano in odkrivala inspiracijske kotičke. Vikendi so bili namenjeni počitku in zabavi. Živela sem za delo in za zabavo, živela sem zase – za naju.

Danes je od teh časov le nekaj let, ne prav dolgo, vendar pa se je vmes mnogo spremenilo – jaz sem se spremenila. Danes se moje življenje ne vrti samo okoli dela in zabave, ampak je točno splanirano med otrokoma in delom. Za naju in tudi zase mi mnogokrat zmanjka časa. Trenutke, ki si jih uspeva odtrgati zase, ceniva kot nikoli prej. Začela sem razmišljati o zdravju in ga začela bolj kot kdajkoli ceniti, saj sem z otrokoma spoznala toliko različnih otroških bolezni, padce imunskega sistema in tudi trenutke, ko se zaveš krhkosti človeškega življenja. Otroka sta dala mojemu življenju nov smisel, ga obrnila na glavo. Poskrbela sta, da so moje otroške želje in ambicije privrele na dan tako močno, da jih nisem več mogla spregledati. Poskrbela sta, da sem začela uresničevati sanje, katerih do izkušnje prve nosečnosti niti nisem poznala in so se odrazile skozi portretno fotografijo. Poskrbela sta, da je moj dan dinamičen in, da vsak dan preizkušam meje svojih zmožnosti. O tem, da bi razmišljala o skokih s padalom, … ne, o tem niti ne pomislim ne več. Vsak moj dan je veliko bolj ekstremističen, kot enkratni skok s padalom. Aerobika oz. vse vrste njenih različic, ki so mi bila včasih všeč, mi sploh ne “potegnejo” več. Želim si miru, tišine, raztegov, trenutka samo zase. Te trenutke sem si vzela in izkusila z jogo, ki mi pomaga da se osredotočam, se sprostim, mi vliva novih energij in poskrbi, da tudi v časih največje utrujenosti, ideje prepljavljajo moje misli. O vikend žurih in zabavah… ne razmišljam več. Kadar ne delam čez vikend, si želim preživeti dane trenutke skupaj z mojo družinico. Kar se ni spremenilo je, da še vedno osvajam vrhove. Sicer sedaj ne več sama z darlingom, v popolni tišini in meditaciji, ampak jih osvajamo skupaj. Opazujemo naravo, spremembe v njej, pojemo, se pogovarjamo, spotikamo, jokamo in se smejimo. Tišine pri hoji ni več. Sicer gremo nižje in počasneje, ampak to mi ustreza. Zadovoljna sem in srečna, da imam priložnosti živeti in delati tisto, kar ljubim. Ker sem obrnila nov list, novo poglavje svojega življenja pa se moram še marsikaj naučiti. V prvi vrsti pa se moram naučiti kako med vse obveznosti, uvrstiti tudi čas za sprostitev in zabavo.

Življenje je definitivno zanimivo. Ponuja nam nešteto možnosti in priložnosti, če smo le odprti zanje. Ceniti moramo vsako obdobje, vsak trenutek, saj nas trenutki gradijo. Ta trenutek je potrebno izkorititi, da se nam bo jutri ustvaril nov trenutek, nova priložnost. Kar je bilo, je že za nami, se ne vrne več, zato moramo živeti za ta trenutek in moramo si upati.

Takole smo si torej tudi na moj rojstni dan, ko naj bi se doma pripravljali za pozno popoldansko proslavljanje, vzeli nekaj trenutkov zase.

PB-24

PB-23

PB-22

PBar-02

PB-20

PB-02

PB-16

PB-01

PB-13

PB-12

PB-11

PB-10

PB-15

PB-07

PBar-01

PB-08

PB-05

PB-04

PB-03

Preveri pa še mojo stran o družinski in poročni fotografiji na polonabartol.com.

Komentarji

komentarji

Če želiš, lahko napišeš svoje mnenje o tej objavi.

Leave a reply.

You must be logged in to post a comment.