All posts in Družinska fotografija

  • Kam na dopust – Maroko 2017

    Potovanja so del naše družine. To smo pač mi. Nikoli nismo komplicirali kam gremo lahko na dopust v določeni starosti otroka. Šli smo kamor nas je vodila želja. Vse do leta 2017 smo z avtom potovali po Evropi (Sardinija, Korzika, Sicilija, Albanija, Grčija, …), saj za kaj več niti ni bilo časa. Leto 2017 pa je bilo leto, ko naju z dragim najin nemirni duh ni več mogel držati v Evropi. Odločila sva se, da bova otroka začela vpeljevati v svet, ki ga do tistega trenutka nista poznala. V svet, kjer ženska še vedno nima enakih pravic kot moški, v svet kjer še vedno živijo večinoma ruralno življenje, v svet kjer se kultura in vera, razlikujeta od naše, v svet kjer ljudje živijo v veliki večini (razen mest) v domovih narejenih iz naravnih materialov, kjer se ljudje družijo med seboj še na bolj tradicionalen način. Svet, ki sva jima ga pokazala, ju je preprosto navdušil. Čeprav sta bila na začetku zelo zadržana in malo preplašena, je zadržanost zelo hitro minila in začela sta uživati, komunicirati z ljudmi, na polno barantati.

    Časa za planiranje potovanja v Maroku niti nismo imeli, saj smo se za potovanje odločili dokaj na hitro. Pred odhodom smo oddajali še zadnje fotografije iz dogodka 500 podjetnic 2017. Še dobro, da sem na spletu našla opis klasične Maroške ture od Nina potuje, kar mi je predstavljalo dober okvir za planiranje prvih treh prenočišč, potem smo se prepustili poti in prenočišča bookirali sproti za nekaj dni v naprej. Odločili smo se za krog, ki ga je predlagala Nina, vendar v obratni smeri. Morda nam je bil zato zaključek našega potovanja bolj dolgočasen.

    Če sem pred odhodom menila, da me bodo fascinirali maroški rokodelki izdelki, sem se zelo motila. Fascinirala me je narava, njene barve, nepredstavljive teksture, njena mogočnost. Fascinirala so me rumena žitna polja, ki so jih želi ročno. Fasciniral me je vonj, barve in polni okusi njihove hrane. Nepozaben je bil njihov pomarančni sok, ki ga še danes lahko okusim v spominu.
    Mesta in tržnice me niso posebno navdušile. Morda, ker sem jih kar nekaj v svojem življenju že videla in se v tem svetu ne razlikujejo kaj preveč ena od druge, morda pa le zato, ker je v vsakem mestu tega totalno preveč. Najbolj prisrčna mi je ostala v spominu tržnica v Essouiri, ker je imela dušo. S prodajalcem si se dejansko pogovarjal, ne le barantal. Morda pa le zato, ker imam v spominu čudovit, okusen obrok na osrednji ribiški tržnici. Ali pa, ker mesto leži ob morju, kjer vrši naokoli ribičev, rib vseh velikosti, barv, kjer se vse mudi, ampak se tudi ne mudi 😉 Marakeš, Fes in Meknes, najbolj opisovana mesta, name niso naredili nekega posebnega vtisa, v njih nisem videla nekega posebnega čara. Najbolj očarana od vseh mest, ki sem jih doživela v Maroku, sem bila nad na pol porušenim mestom iz blata in slame, ki se nahaja pod Unescovo zaščito Ait Ben Daddou. Počutila sem se, kot bi bila del tistih časov.

    Vsako potovanje pa s seboj prinese izkušnje in doživetja, ki jih nikoli ne pozabiš. Naši takšni izkušnji sta bili dve.
    Prva je bila srečna zgodba z našim avtom, ko smo ob prvem vžigu ob 1.30 zjutraj, zaslišali predirljiv BIIIIP in napis na ekranu engine failure. OMG! Danes se smejimo ob spominu na to, vendar pa takrat ni bilo prav nič smešno. Rent a car agencija nam je sicer zagotovila, da je kljub piskanju z avtom vse OK, kar pa ni bilo ravno tolažilno, ko se je vsako minuto oglasil tisti grozni BIIIP. Bolj ko smo se približevali goram, puščavi, bolj kot je bilo vroče, bolj neutrudno je avto bipal. Na koncu smo resnično uspeli narediti celoten krog brez obiska pri mehaniku, rezen da smo konkretno nalili olja in hladilne tekočine.
    Druga izkušnja je bila s puščavo. Vsi smo si močno želeli na treking in prenočevanje v puščavi. Otroka in dragi so si kupili celo rute, da si bodo lahko naredili turbane. Realnost je bila, da smo ob prihodu v Merzougo, naleteli na močen puščavski vihar. Čeprav so skupine vozili v puščavo, so nam nekateri to odsvetovali. Včasih se je potrebno prizemljiti in poslušati glasove ljudi, za katere čutiš, da ti hočejo dobro. Mi smo to storili, čeprav je bilo otrokoma to zelo težko sprejeti. Posledica je bila, da smo našli prenočitev v čudovitem resortu v puščavi Auberge De Charme Les Dunes D´Or, kjer smo počakali, da se vihar poleže in odšli na umirjen, zasebni treking s kamelami ob sončnem vzhodu. Kaj tako lepega, kot to kar sem doživela v tistem dnevu puščave, v življenju še nisem doživela. Vihar je bil kljub pesku v glavi, v ustih, laseh, prav romantično doživetje, da o trekingu ob sončnem vzhodu sploh raje na izgubljam besed. Ko so se oblaki proti jutru razkadili in je veter prenehal pihati, sej je pred nami odprla ena velika gmota nepopisanega peska, ki jo je oblivala zlato-rozna jutranja zarja.

    Naše potovanje je bilo čudovito. Tu sem spoznala kako zelo sem pogrešala te najine pobege iz realnega sveta, v drug svet. Destinacija za leto 2018 je že izbrana. Komaj že čakam, da se odprejo termini letov in se lahko začne naša nova prvomajska pustolovščina 😀

    Maroko-Maroc-001

    Maroko-Maroc-002

    Maroko-Maroc-008

    Maroko-Maroc-003

    Maroko-Maroc-005

    Maroko-Maroc-004

    Maroko-Maroc-006

    Maroko-Maroc-007

    Maroko-Maroc-009

    Maroko-Maroc-011

    Maroko-Maroc-012

    Maroko-Maroc-013

    Maroko-Maroc-014

    Maroko-Maroc-010

    Maroko-Maroc-015

    Maroko-Maroc-016

    Maroko-Maroc-017

    Maroko-Maroc-018

    Maroko-Maroc-019

    Maroko-Maroc-020

    Maroko-Maroc-021

    Maroko-Maroc-022

    Maroko-Maroc-023

    Maroko-Maroc-024

    Maroko-Maroc-025

    Maroko-Maroc-026

    Maroko-Maroc-027

    Maroko-Maroc-028

    Maroko-Maroc-029

    Maroko-Maroc-030

    Maroko-Maroc-031

    Maroko-Maroc-033

    Maroko-Maroc-034

    Maroko-Maroc-035

    Maroko-Maroc-036

    Maroko-Maroc-037

    Maroko-Maroc-038

    Maroko-Maroc-039

    Maroko-Maroc-040

    Maroko-Maroc-041

    Maroko-Maroc-042

    Maroko-Maroc-032

    Maroko-Maroc-044

    Maroko-Maroc-045

    Maroko-Maroc-043

    Maroko-Maroc-046

    Maroko-Maroc-047

    Maroko-Maroc-048

    Maroko-Maroc-049

    Maroko-Maroc-050

    Maroko-Maroc-051

    Maroko-Maroc-052

    Maroko-Maroc-053

    Maroko-Maroc-054

    Maroko-Maroc-055

    Maroko-Maroc-056

    Maroko-Maroc-057

    Maroko-Maroc-058

    Maroko-Maroc-059

    Maroko-Maroc-060

    Maroko-Maroc-061

    Maroko-Maroc-062

    Maroko-Maroc-063

    Maroko-Maroc-064

    Maroko-Maroc-065

    Maroko-Maroc-066

    Maroko-Maroc-067

    Maroko-Maroc-068

    Maroko-Maroc-069

    Maroko-Maroc-070

    Maroko-Maroc-071

    Maroko-Maroc-072

    Maroko-Maroc-073

    Maroko-Maroc-075

    Maroko-Maroc-074

    Maroko-Maroc-076

    Maroko-Maroc-077

    Maroko-Maroc-079

    Maroko-Maroc-078

    Maroko-Maroc-080

    Maroko-Maroc-081

    Maroko-Maroc-082

    Maroko-Maroc-083

    Maroko-Maroc-084

    Maroko-Maroc-085

    Maroko-Maroc-086

    Maroko-Maroc-087

    Maroko-Maroc-088

    Maroko-Maroc-089

    Maroko-Maroc-090

    Maroko-Maroc-091

    Maroko-Maroc-092

    Maroko-Maroc-095

    Maroko-Maroc-096

    Maroko-Maroc-097

    Maroko-Maroc-093

    Maroko-Maroc-094

    Maroko-Maroc-098

    Maroko-Maroc-099

    Maroko-Maroc-100

    Maroko-Maroc-101

    Maroko-Maroc-102

    Maroko-Maroc-103

    Maroko-Maroc-104

    Maroko-Maroc-105

    Maroko-Maroc-106

  • Dilema: Družinsko fotografiranje / Family photography DA ali NE?

    Danes pišem blog o družinskem fotografiranju na splošno, zato sem v zapis vključila kar osebno družinsko zgodbico. Ta projekt je zame definitivno najtežji. Mnogo mamic me namreč pokliče, da si želi družinskih fotografij, vendar so v dilemi, ali naj se sploh trudijo prositi otroke za sodelovanje. V dilemi so, ali bi na koncu sploh dobili kakšne všečne, “normalne” družinske fotografije. Da, fotografiranje je za družino definitivno projekt, zato vsako vašo zgodbo z veseljem, pozorno poslušam, vam poskušam svetovati, vas umiriti, usmerjati, ampak… vas ob tem še kako zelo dobro razumem.

    Naša zgodbica je takšna, da se ob prošnji za fotografiranje najprej pojavi totalen odpor. “Ne!” je beseda, ki jo zelo rada uporabljata. Za sodelovanje ju ne prosim velikokrat, prej zelo poredko, ker vem, da Titu to predstavlja stres, odpor. Raje ju fotografiram sproščena in v akciji. Včasih pa vseeno izrazim prošnjo. Ob predpostavki, da imata kar nekaj lepih fotografij, je sodelovanje pri fotografiranju za njiju drugotnega pomena. Glede na to, da sta zelo dinamična in sta trenutno v fazi stalnega prepiranja, bratsko-sestrskega pretepanja, da ne moreta nikakor biti in stati drug ob drugem, je fotografiranje mojih otrok zame največji izziv. Tit si ne želi fotografij-teoretično. Vseeno mu je zanje. Pia je prava pozerka in bi bila stalno pred objektivom. Za fotografijo bi tudi objela brata, čeprav se je trenutek pred tem z njim močno sprla. On ostaja karakter in se njeni bližini z vsemi štirimi, odločno in užaljeno upira. Rezultat njunega prepiranja je VEDNO vprašanje: “Zakaj pa mene ni na toliko fotografijah, kot je Pia?” Ta izziv me je v vseh teh letih torej tako izuril, da znam izrabiti sekunde in minutke, ki so mi dane. Ves čas, ki mi je naklonjen dodatno pa poskušam izrabiti do zadnjega trenutka. Pri svojih otrocih imam skupnih torej cca. 5 minut, navadno še manj. Takole torej izgleda naših 5 minut skupaj. Seveda sta se prej dobro sprla. Če te zanima kako pa izgleda naše fotografiranje po preteku teh 5 minut, pa povej. Lahko nadaljujem zgodbico, ampak Tita ni na njih.

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-001

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-002

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-003

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-004

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-005

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-006

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-007

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-008

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-009

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-010

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-011

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-012

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-013

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-014

    druzinsko-fotografiranje-family-photography-015

    Če te zanima fotografiranje z mano, preveri mojo stran o družinski in poročni fotografiji na polonabartol.com. Dodajam pa še hitra linka do cenika in do forme za rezervacijo terminčka za sestanek ali fotografiranje 😉

    If you want to see my work you can check it here. If you want to contact me for a question or booking, you can follow this link.

  • Božično družinsko fotografiranje / Family Christmas photosession

    Danes objavljam kratko zgodbico družinskega božičnega fotografiranja, kjer sem resnično zelo uživala. Tokrat verjetno tudi zato, ker nas je narava ponoči obdarila z zalogo snega, ki ga tako zelo obožujem v zimskem času. Božični čas mi pomeni zelo veliko, zato se pri planiranju družinskih božičnih fotografiranj počutim zelo inspirativno. Čeprav sem že dolgo časa nazaj ugotovila, da je moje poslanstvo služiti parom, družinam in pisati njihove družinske zgodbe, mi v trenutkih Božiča, srce prav posebno poje. Če sem zraven lahko še kreativna na način, da si postavljam sceno, ki mi je pri srcu, ki jo želim videti na svojih fotografijah, planiram drobcene detajle, skačem do neba in nazaj. Pa saj to veste, tisti, ki me poznate 😀 Nekaj fotografijic torej spodaj.

    Today I’m publishing a short, short story of family Christmas photography session, where I’ve really enjoyed it. I was so grateful that during the night, weather has endowed us with the stock of fresh powder snow. I don’t know why exactly, but during december time, I feel soooo much more creative and inspired. I see and feel and taste so much more things that I don’t have time to experience them in all their perfection, during the year. Or maybe just because the year is almost over and I know in my heart that it was a beautiful, wonderful year, where I have met a lot of great, beautiful, loving people and photograph a lot of beautiful, loving stories. Maybe during Christmas time I just have much more time to be creative; to enjoy planning the scene for my photography sessions all the way to small details. Whatever… I’m really so grateful that I can serve couples and families with writing their loving stories. So, few photographs down below 😀

    PBar-001

    PBar-002

    PBar-003

    PBar-004

    PBar-005

    PBar-006

    PBar-007

    PBar-008

    PBar-009

    PBar-010

    PBar-011

    PBar-012

    PBar-013

    PBar-015

  • Fotografiranje nosečnice – A+R

    Danes na ta zasneženi, beli dan, sem se spomnila na fotografiranje trebuščka prekrasne nosečnice A., ki sem jih že zdavnaj želela objaviti. Zunanja belina v meni vzbuja mirnost, ki jo povezujem z zadnjim stadijem nosečnosti in same nosečnice. S stanjem, ko v sebi čutiš popolno sinergijo z detecem v trebuščku, pričakovanje v tebi vzbuja čarobnost, čutiš pa popolno umirjenost, sproščenost in pripravljenost. Ni tako?

    fotografiranje-nosecnice-002

    fotografiranje-nosecnice-003

    fotografiranje-nosecnice-004

    fotografiranje-nosecnice-005

    fotografiranje-nosecnice-006

    fotografiranje-nosecnice-007

    fotografiranje-nosecnice-008

    fotografiranje-nosecnice-009

  • Pust 2016

    Pust je letos prišel veeeeliko prezgodaj. Vsaj meni se je tako zdelo. Ponavadi smo imeli čas načrtovati maske, letos pa smo samo ugotovili, da jih moramo imeti čez 2 dni. Oba sem prosila, če bi lahko bila kar šemi, v kateri sta bila oblečena prejšnje leto, vendar se je Pia odločno uprla. “NE BOM ELSA! ZARINA BOM !!!” Zarina WHO???? Potem je razložila, da bo piratka iz risanke Zvončica in piratska vila. Ampak seveda… Kostum je potrebno še izdelati. Predložila sem ji nekaj idej, ki bi jih lahko v tako kratkem času izdelala sama. Ampak NEEEE. Nič od tega ni bilo sprejemljivo, zato sem obrnila urgentni telefon babi Sonje. Hmmmmm… No, na koncu je prevzela odgovornost, da bo maska narejena do naslednjega jutra. S Pio sva zato samo izbrali blago in se ji prepustili.
    S Titkom ni bilo problemov. Papagajček, ki ga je nosil lansko leto mu je pisan na kožo. Tako smo ga samo dopolnili. Ker je Pia imela meč, se je on odločil da bo HudAra(huda ara), zato sem mu ob predpogoju, da se NE TEPETA, dovolila imeti sabljo in nekatere moške stvari, za katere ne vem niti imena, saj se tem igračam na veliko izogibam. Ampak če ima Pia sulico za image, ne morem sinetu dati v kljun rože 😉

    Takole pa je vse skupaj izgledalo 😀

    druzinska_fotografija-013

    druzinska_fotografija-006

    druzinska_fotografija-009

    druzinska_fotografija-011

    druzinska_fotografija-015

    druzinska_fotografija-016

    druzinska_fotografija-018

    druzinska_fotografija-022

    druzinska_fotografija-024

    druzinska_fotografija-017

    druzinska_fotografija-019

    druzinska_fotografija-023

    druzinska_fotografija-001

    druzinska_fotografija-002

    druzinska_fotografija-003

    druzinska_fotografija-030

    druzinska_fotografija-004

    druzinska_fotografija-005