Archive for December, 2012

  • Kam na izlet – sv. Jakob / Katarina

    Po obilnem in slastnem nedeljskem kosilu smo sklenili, da tokrat skupaj z babi in dedijem, odrinemo na sonček. Ker mala dva nista še čisto nič počivala, smo se odločili za krajšo, manj naporno in bolj panoramsko-sprehajalno turico. Izletek je primeren za vse tiste, ki si želite krajšega sprehoda, lepih razgledov in na koncu tudi okrepčila v lokalnih gostinah na Katarini nad Ljubljano. Pot je kratka in nič kaj naporna, sploh če se ne odločite za obisk okoliških gričkov. Dostopna je tudi z otroškimi vozički, vendar pa je v tem času pot blatna. Izletek zelo pripopročam.

    Preko Studenčic nad Medvodami, smo se zapeljali na Tehovec in parkirali pod hribčkom, na katerem stoji cerkvica sv. Jakob. Takoj nad vasjo Studenčice, nas je objelo toplo sonce in odprli so se čudoviti razgledi nad morja megle pod nami. Ker sem tokrat NeVemŽeZakaj pustila svojega stalnega spremljevalca (moj fotoaparat) doma, sem uporabila izhod v sili – svoj pametni telefon in aplikacijo Instagram.

    Najprej smo se torej povzpeli na hribček kjer stoji cerkvica sv. Jakoba. Hrib je poraščen z brezami in že od kar pomnim, mu rečemo po domače kar Brezovica. Ker nam je bila pot do lokalnih gostišč prekratka in premalo naporna, smo se povzpeli še na bližnji hribček, kjer smo občudovali morje megle in otočke, ki so gledali ven. Razgledi so nam vsem jemali dih. Bilo je z eno besedo – čudovito.

    Katarina-02

    SV. Jakob (806 m)

    Katarina-03

    SV. Jakob (806 m)

    Katarina-04

    Na vrhu sv. Jakoba gledamo proti Nanosu.

    Katarina-05

    Morje – pogled proti Ljubljani.

    Katarina-06

    Laufamo in se igramo.

    Katarina-07

    Otoček Šmarna gora (669 m).

    Katarina-08

    Pogled na Kamniško-Savinjske Alpe.

    Katarina-10

    Zadnji sončni žarki.

    Katarina-11

    Polomljene breze in zahajajoče sonce .

    Preveri še mojo stran na Instagramu.

  • Kam na izlet – Planica

    Naša družinica zelo rada hodi tako po daljših, kot tudi po enodnevnih izletih. Ker nam energije nikakor ne zmanjka zelo hitro in smo osvojili poleti že prenekateri vrh, smo se tokrat odločili osvojiti vrh planiške velikanke. Seveda nas je tudi “firbec matral” kakšno stanje je sedaj v Planici. Iz oblačnega Kranja smo se odpravili na sončno zgornjo Gorenjsko, v dolino pod Poncami. Temperatura je bila ravno pravšnja, da se je začel topititi led prejšnjih mrzlih noči.

    Planica-01

    Vhod v dolino.

    Planica-02

    Zaledenelo jezerce.

    Preberi več

  • Koncert ustne harmonike Sorarmonika

    Včeraj sem si zadala kar zanimivo nalogo. Fotografirala sem koncert ustne harmonike oz. po domače kar koncert orglic, v Sori pri Medvodah. Na dogodek je našo družinico povabila babi.

    Že dobri 2 leti, se namreč aktivno ukvarja z igranjem na orglice, brez posebnega predhodnega glasbenega znanja. Kar je vedela in znala o notah in glasbi, se je naučila, ko sva s sestro hodili v glasbeno šolo, vedno pa je imela občutek za ritem in ima seveda zelo dober posluh. Mislim, da imamo te talente v naši družinici po njej.

    Želja po igranju na orglice, je v njej živela že dolgo, dolgo časa. Čeprav o tem ni govorila, smo vedeli. Ko je pred dvemi leti končno dobila priložnost in se udeležila začetnega tečaja ustne harmonike, pod vodstvom Vladimira Horvata, je vidno vzcvetela, zato odločitev da nadaljuje in se razvija v tej smeri, ni bila presenetljiva. Presenetljivo ni bilo niti, da je naša babi dobila naziv vodje sekcije ustnih harmonik v KUD Sora. S svojo energijo je poleg ostalih, navzela tudi dedija in seveda tudi oba moja dva malčka, ki imata v svojem naboru glasbil, vsak svoje orglice; malce večje in tudi malce manjše.

    Ja, …dobra je in definitivno je srečna vsakič, ko ima priložnost kakšno zaigrati na ogrlice, zato jih ima vedno s seboj – v žepu, da so ogrete. Ja … to je naša babi – zavzeta in srečna orgličarka.

    Kar ustvarja s skupino Sorarmonika je naravnost čudovito, saj jim je uspelo dokazati, da ljudsko glasbilo in ljudske pesmi, tudi v današnjem času niso izumrle. Mnogo nas je bilo, ki smo bili navdušeni nad njihovim koncertom. Moja dva mala “torpeda” sta koncert spremljala dokaj mirno in z odprtimi usti, za kar sem jima na koncu tudi čestitala. Gibala sta se v ritmu muzike in bila tudi noro navdušena nad nastopom starejše folklorne skupine KUD Oton Župančič iz Sore, pod vodstvom mlade in energične Urške Perme.

    Mene osebno je totalno navdušil Miro Božič. Uauuuuu! Samo to sem uspela izdaviti. Moja najmlajša pa ga je gleda z odprtimi usti. Tudi idejo o 3. odhodu na WC je pozabila. Njegov koncert bi definitivno poslušala v Cankarjevem domu.

    V glavnem … Na tem koncertu sem si za izziv postavila, da fotografiram iz druge vrste (fiksna pozicija), z mojo najmlajšo poskakujočo v naročju in starejšim na sosednjem stolčku oz. z glavo na mojih kolenih. Ja, definitivno je bil izziv, saj je moj g. Bartol, moja desna roka, obležal zaradi bolezni. Kaj je tokrat uspelo?

    Orglice-01

    Skupina Sorarmonica v polni zasedbi.

    Orglice-02

     

    Orglice-03

    Orglice-04

    Orglice-05

    Orglice-06

    Orglice-07

    Starejša folklorna skupina KUD Oton Zupančič iz Sore.

    Orglice-08

    Orglice-09

    Orglice-10

    Orglice-11

    Ansambel Kosci iz Mengša.

    Orglice-12

    Orglice-13

    Orglice-14

    Virtuoz na orglicah: Miro Božič

    Za Poljanske orgličarje, ki so čudovito zaigrali pesem Cvetje v jeseni in Kalinka ter gostov iz Avstrije, pa žal nisem imela več časa, saj smo postali že malce nestrpni. Pride pač čas, ko je potrebno fotoaparat tudi odložiti in se popolnoma povestiti svojim malčkom.