Archive for April, 2011

  • Pirhi in ostala jajca

  • Pomladni vonj

    Včeraj se prebudim zelo zgodaj, saj je moj največji kričal, ker ni hotel vstati. Jutranje kričanje, … jeeeeeej. Potem pa stopim v kuhinjo in zavonjam šopek, ki sem ga nabrala na vrtu prejšnji večer.

    Ja…, mmmm …, ŠPANSKI BEZEG – vonj ki me spominja na moje otroštvo, na moja prva otroška pomladna potepanja. Jp, na dneve ko sem bila s sosedo povsod okoli, ko sva se kotalili po nežni spomladanski travi, se lovili po bližnjih gozdovih, s fanti gradili bunkarje iz bukovih vej, lovili živopisane metulje in nabirali čudovito dišeče šopke.

    Sončno jutro in vonj španskega bezga, … ja, počutim se čutovito. Počutim se pomladno in čutim, da moram prevetriti stanovanje. Takoj, ko me ideja prime, se jo podstopim izvajati, saj nikoli ne vem, koliko časa mi bo moja mala deklica še namenila.

  • Rožna pomladna juha

    Tudi v naš dom je prikukala pomlad. Debele cunje so oprane in zložene, nove in tanjše pa se še vrtijo v bobnu, da bodo sveže in dišeče. Vsak teden je očiščena kakšna sobica in še kaj. K čiščenju pašejo tudi spomladanske rožice, zato smo tudi mi dodali Ranukulo na kuhinjsko okno, v bež pikčast lonček, saj so letos in pikice. No, tako dan pripelje do tega, da je potrebno kaj tudi skuhati za pod zob. …in, ker je naši Pii tako zanimivo gledati mene pri kuhanju, tudi sama skuha rožno juho.

  • Kdaj se fotografirati?

    Že nekaj časa se sprašujem  kdaj je pravi  čas, da se kot družina odločimo za najem fotografa in potem se nekega jutra zbudim in predrami me članek na Debschwedhelm Photoblogu. Res zanimivo, kako se moje misli in dogodki prepletajo. Seveda se mi utrne solzica.

    Ljudje dejansko vedno iščemo opravičila, zakaj nekaj ne bi naredili ravno tisti trenutek. Vendar … čas beži, življenje beži. Življenje ni vedno pravljica, zakaj bi torej pričakovali, da bi na fotografijah beležili le ideale? Včasih je zelo lepo tudi družini privoščiti skupen spomin, čeprav ne izgledamo idealno, ne doživljamo idealnih trenutkov, saj je le to del nekega obdobja. Sama sem se v preteklih nekaj letih zaradi hormonov, nosečnosti in spremenjenega načina življenja, kar precej zredila. Debela, s podočnjaki, utrujena, … ja to sem jaz v tem trenutku. Včasih sem se še spraševala, ali je vredno izpustiti trenutke, ker ni nekaj tako, kot bi si želela, da bi bilo? Življenje pa mi je odgovorilo samo. Vsak trenutek, vsak dogodek oz. zapis iz nekega dneva mojega življenja z mojima otrokoma, mi osebno pomeni največ. Ne, ne želim ga izpustiti samo zato, ker nisem fit. Pač … takšna sem bila včeraj z mojima nagajivčkoma, takšna sem danes z njima… Kakšna bom jutri… ? Bom videla na fotografiji, ki jo bom posnela. Kolikokrat pa je v življenju vse tako, kot bi moralo biti? 

    Pravi čas za družinsko fotografijo je torej VSAK TRENUTEK, ne glede na to kakšen je, saj je hočeš, nočeš del našega realnega življenja. 

    Ko se odločite zabeležiti vaše družinsko življenje, se torej naprej vprašajte, kakšne fotografije želite; posnete v studiu, v kontroliranem ambientu s kontrolirano svetlobo, ali fotografije v vam domačem okolju, v naravi, z razpoložljivo svetlobo. Ponudbe je mnogo, le odločiti se morate katera je vam in vaši družini najbolj pisana na kožo. Sama beležim trenutke družin v naravi, v njihovem domu, ali v njim všečnem okolju, torej tam kjer se počutijo popolnoma sproščene, varne in popolnoma srečne. Zame je vsaka družina edinstvena in vsak njen član čudovit posameznik, ki ga poskušam v svojem delu čim bolje opisati. V svoje delo vključujem čustva, ki jih posamezna družina oddaja, saj je brez čustev, zame osebno fotografija brez pomena.