Archive for October, 2010

  • Nosečka

    favoritefashions:

    Capturing beautiful moment of pregnancy.

  • Nosečnica Vanja

    Prejšnji teden sva se z Vanjo odpravili na fotkanje v bližnji park, kjer so nastale spodnje fotografije.

  • Palčkanje

    Zadnje čase se ukvarjamo z novim hobijem, ki se mu reče palčkanje. Kaj je to palčkanje? Ne, ne, ne govorim o palčkih, ki spremljajo Sneguljčico, niti o slavnih Amelijinih palčkih ne, ali pa o kakem sabljanju s palčkami ipd. Govorim o levem palčku naše punčice. Že od rojstva naša lepotička stalno seslja svoj palček in nam ne dovoli, da bi ga zamenjali z dudico. To je pač nekaj pri čemer ne popušča. Kadar je utrujena, lačna, željna pozornosti ali objema, vtakne svoj mali palček v usta in ga začne nežno sesljati. To sesljanje sicer lahko postane tudi bolj agresivno, če njene potrebe po nekem določenem času še niso zadovoljene in lahko privede tudi do tega, da se s svojim palčkom spre. No, seveda pa tako kot ostale stvari v zvezi z otroci, tudi naše palčkanje, pri ljudjeh ne ostane neopaženo. Tako dnevno poslušam ene in iste dobronamerne zgodbe, komentarje in lekcije.

    Resnično se mi zdi zanimivo človeško razmišljanje. Na vsakem ultrazvoku v nosečnosti, ko zagledamo otročka sesljati svojega palčka, se raznežimo in še nekaj časa govorimo o tem sorodnikom, prijateljem, znancem. Potem pa otrok pride (KU-KU) na svet in OPA, glej… palčka se ne sme več sesljati. Ne sme se tolažiti z njim, ko mu nekaj ni prav, ko mu je nekaj tuje, ko ga je strah. Da bi preprečili otroku njegov naravni nagon, ki tako ali tako po določenem času in v večini primerov izpuhti, smo izumili čudo, ki se mu reče DUDA. Njami – če verjameš. Namen je bil seveda tolažba in tudi pravilnejši razvoj ustne votline, pri otrocih z izrazitejšim sesalnim refleksom. No, zanimivo je, da nekateri otroci dudo sprejmejo in v nekaterih primerih postanejo celo njeni odvisniki, nekateri pa ne, tudi če se starši še tako zelo trudimo. Cuzanje palčka pri ljudeh vzbuja zaskrbljenost in zgražanje, cuzanje dude pa je popolnoma naravno in sprejemljivo. Naša punčica na žalost (ali na veselje) ni navdušenka tega človeškega izuma, ne glede na blagovno znamko ali material. In kaj zdaj? Kadar jo vidim čez dan vleči svoj prstek, jo nežno zamotim s kako ropotuljico, ali ji zapojem pesmico ter ji  tako odstranim palček iz ustk. Če je potrebno, jo raje tudi večkrat vzamem k sebi. To je v tem trenutku največ, kar lahko storim za mojo deklico. Kljub temu, da stalno poslušam očitke, mi v večini primerov ne pride do živega, čeprav me je včasih strah, kaj se resnično lahko iz vsega tega izcimi. Trudim se po svojih najboljših močeh. Ali delam prav, ali ne bom videla kasneje. Vse se tako ali tako izkaže kasneje. Delam pač po svoji vesti.
    Če poiščem najbolj optimistično varianto našega palčkanja, izbiram med možno boleznijo, kot posledico tega dejanja in zadovoljno, neprizadeto punčko. Pri najbolj pesimistični varianti pa je  zastrašujoče vedeti, da imam na tehtnici deformirano ustno votlino, z najrazličnejšimi izvedenkami in možno napako govora, nasproti zelo travmatični otrokovi izkušnji.
    No, dejstvo je, da je naša punčka trenutno pač zasvojena s svojim palčkom, jaz pa sem optimist in zato verjamem, da je čas na moji strani in bo pokazal pravilnost mojega ravnanja. Naša punčka bo prenehala sesljati palčka, ko bo začela intenzivneje odkrivati svet okoli sebe. V nasprotnem primeru, pa bo seveda potrebno poseči vmes, vendar ne sedaj, ko ima komaj dobre 4. mesece.

  • Neukročena svečka

    Neukročena svečka

    http://polonabartol.com